Konec avgusta so me člani društva Dežurni krivci poklicali, da bi povedal nekaj besed ob odprtju kipa, posvečenega drugačnosti  ki ga je naredil prleški kipar Robert Jurak. Ob izdelovanju impozantnega 700-kilogramskega kipa se je navezoval na delo reške skupine Let 3, ki so jo Dežurni krivci povabili k dokončni potrditvi, da je drugačnost pomembna in da naj jo mladi domačini začno izdatneje izkazovati, saj imajo čudovite pogoje za to v Klubu Jama. Zgodba je z nastopom skupine Let 3 dobila povsem nove in drugačne razsežnosti, ki jih bom razkril in obdelal naslednjič. Tokrat objavljam sinopsis svojega govora pred odkritjem kipa v hvalo drugačnosti (dejanski govor je bil opazno drugačen).

Drugačnost bogati: k odkritju spomenika drugačnosti pred Klubom Jama v Sv. Juriju ob Ščavnici
Ko smo v Ustanovi nevladnih mladinskega polja Pohorski bataljon pred tremi leti pripravili pregled samoniklih prizorišč in lokalnih podzemnih scen na Slovenskem, smo v severovzhodni Sloveniji našteli nekaj atraktivnih lokacij, a med Mariborom, Beltinci, Ormožem in Bistrico ob Sotli je zevala opazna praznina. Edini mladinski center nevladnega tipa, ki ga je evidentiral Urad RS za mladino v tem praznem prostoru, je bil v Kamenščaku pri Ljutomeru, a ni ravno slovel po kakšni lokalni podzemni sceni. Vedel sem za mladinsko kulturno zadrugo v Sv. Ani ter seveda za občasno ropotanje na Apaškem polju, v Radgoni, Radencih in Lendavi, Sv. Jurij ob Ščavnici pa je zame ostajal neznanka, četudi se je glas o Dežurnih krivcih, eni najboljših slovenskih rock skupin zadnjega desetletja, in njihovem društvu, festivalu Jürjovo je ter klubu Jama slišal tudi v Maribor in Ljubljano. Toda v Sv. Juriju, pardon, Vidmu ob Ščavnici, se doslej še nisem ustavil, čeprav sem opravil raziskavo podzemne rokovske scene na Tratah, v vasi nad samim izvirom Ščavnice. Zame, za Mariborčana, čigar predniki prihajajo s severnega dela Slovenskih goric, je bila Prlekija vedno odmaknjen, drugačen svet, nekaj drugega od tistega, kar mi je bilo domače, predvsem zaradi značilnega prleškega govora.

Namesto o glasbi, ki nas vse navdihuje in navdušuje, bom tokrat, preden povem nekaj misli o drugosti in drugačnosti, o drugačenju in drugih ter drugačnih, povedal nekaj o mladih in mladosti danes, kakor jo ukrivljajo kladiva in nakovala globalnega kapitala in njegovih lokalnih slug. Ošvrknil bom evropsko mladinsko politiko, in seveda tudi nacionalno, četudi te mladi velikokrat sploh ne zaznavajo; in to kljub glasnemu najavljanju novih časov ob sprejetju zakona o mladinskem sektorju in nacionalne resolucije za mladino – ali prav zaradi njiju! – in pokroviteljskega delovanja lokalne politike, ki s svojimi oblastnimi lovkami javnih zavodov velikokrat izsesavajo še zadnje kaplje svobodnih (nevladnih in neformalnih) pobud.

Continue reading →