Predavanje dr. Ive Nenić: Moč delovanja pod njenimi pogoji: delovanje glasbenic na prostoru nekdanje Jugoslavije/Srbije
GLASNE v sodelovanju z Institutom za kulturne in spominske študije ZRC SAZU vabimo na glasno predavanje dr. Ive Nenić – “Moč delovanja pod njenimi pogoji: delovanje glasbenic na prostoru nekdanje Jugoslavije/Srbije”, v Galeriji Celica, 28.11. s pričetkom ob 18h.
Glasbenice, ustvarjalke in umetniške vodje so zaradi svojega »spola« vedno izzivale kolektivno imaginacijo na Balkanu. Ne glede na to, ali so emancipatorne taktike in ideološke pozicije uporabljale namenoma ali ne, so bile njihove osebnosti v javnih diskurzih specifično predstavljene. V predavanju bo dr. Nenićeva predstavila različne modele ženskega delovanja v kontekstu spreminjajočih se družbenozgodovinskih formacij v Srbiji in širše. Govorila bo o tem, kako so bile izvajalke na tradicionalno moških ruralnih ljudskih inštrumentih (gusle, frula) v Srbiji in na Balkanu sistematično izbrisane iz kanona ljudske kulture, in kako so kljub tem oviram uspele. Govorila bo tudi o vlogi inštrumentalistk v sodobni srbski popularni glasbeni sceni in na napetosti med »pomanjkanjem preteklosti« (odsotnost glasbenih prednic), na domnevno brez-spolen svet alternativne glasbene scene ter na mehanizme uradnih institucij in kulturne industrije. Osvetlila bo tudi sicer dodobra analizirano figuro pop-folk pevke, katere moč delovanja in spodbujanja družbenih sprememb je dandanes ali zanikana ali se jo goreče zagovarja. Skozi več primerov (npr. izvajanje lezbične identitete skozi zvočna sredstva v srbskem pop folku) bo pokazala na specifično predelavo spola in razrednih pozicij v ponovnem prisvajanju ljudske glasbe.
Iva Nenić je etnomuzikologinja, feministka in teoretičarka kulture. Continue reading →
Predavanje: Mistifikacije in kritični pogledi na preteklost jugoslovanskega rocka in popularne glasbe
O glasbi na prostorih bivše države nekoč in danes, bo spregovoril profesor in glasbeni raziskovalec dr. Rajko Muršič. Sledila bo diskusija.
Predavanje bo v soboto, 26. novembra 2016, ob 19:30 Pri Rdeči Ostrigi.
Predavanje je del Festivala YugoRez, ki bo potekal 25. in 26. novembra Pri Rdeči Ostrigi v Škofji Loki.
OCCUPIED! Popular music, capital, state and society
Predavanje: Afektivne politike glasbe in družbena angažiranost
PODIPLOMSKA ŠOLA ZRC SAZU
PRIMERJALNI ŠTUDIJ IDEJ IN KULTUR
V torek, 15. marca bo ob 15.30 uri v Sejni sobi ZRC SAZU, Novi trg 2, 1. nadstropje,
na modulu Kozmologije, skupnosti, dogodki predavala
dr. Ana Hofman: AFEKTIVNE POLITIKE GLASBE IN DRUŽBENA ANGAŽIRANOST
Dominantna razumevanja glasbe kot odseva družbenih in političnih okoliščin pogosto spregledajo njeno pomembno vlogo v bojih za družbeno in politično spremembo. Predavanje kritično obravnava takšnih stališč in ponuja pogled na bistveno, a pogosto neprepoznano vlogo glasbe in zvoka pri mobilizaciji individualnih ali kolektivnih političnih subjektivitet. Na primeru novih praks zborovskega petja se osredotoča na nove oblike družbenosti, ki se ustvarjajo skozi kolektivno zvočno izkušnjo. Tovrstna afektivna politika – v kateri se ljudje skozi glasbeno dejavnost angažirajo kot del ne-identitetnih kolektivitet – priča o tem, kako in zakaj je glasba pomembno sredstvo v političnih bojih in družbeni kritiki. Včasih lahko celo glasbene zvrsti, ki se na splošno dojemajo kot »apolitične« ali celo kot preživete ali konservativne, pridobijo vlogo osrednjega gibala mobilizacije in ohranitve družbenega gibanja.
Predavanje izpostavlja dve vprašanji: 1) afektivnost glasbe kot nosilca emancipatornih politik tako na osebni, kot tudi na ravni skupnosti; 2) politike uživanja in zabave kot potencialnega uporabnega koncepta za razmišljanje o družbenem angažmaju skozi glasbo danes. Predavanje odpira tudi več splošnejših vprašanj: Kakšno politično moč ima glasba? Kaj danes pomeni glasbeni družbeni angažma? Kakšna je vloga angažiranega glasbenika v družbenih in političnih spremembah?
Vabljeni!
Vabilo na pogovor s prof. Jasmino Talam in prof. Tamaro Karača Beljak
Vabimo vas na pogovor s sarajevskima etnomuzikologinjama
prof. Jasmino Talam in prof. Tamaro Karača Beljak
NEKAJ NEDAVNIH ETNOMUZIKOLOŠKIH DOSEŽKOV
SARAJEVSKE GLASBENE AKADEMIJE
Torek, 24. marca 2015 ob 16.00 v prostorih KUD-a France Prešeren Trnovo (Karunova 14).
Etnomuzikologinji prof. Jasmina Talam in prof. Tamara Karača Beljak bosta predstavili sarajevsko etnomuzikologijo danes skozi nedavne dosežke sodelavk in sodelavcev Glasbene akademije. Jasmina Talam bo predstavila svojo knjigo o ljudskih glasbenih instrumentih v Bosni in Hercegovini, Tamara Karača Beljak pa svoje delo o vokalnih fenomenih Bosne in Hercegovine (Zvočne krajine).
Kolegici iz Sarajeva bosta predstavili še CD ploščo akademijske zasedbe Etnoakademik Soundscapes of Bosnia and Herzegovina in tekoče raziskovalne projekte. V sodelovanju s Phonogrammarchivom z Dunaja pripravljajo izdajo zvočnih posnetkov, ki jih je v v letih 1912 in 1913 v Bosni in Hercegovini naredil Matija Murko. Poleg predstavitve tega projekta bosta predstavili še preučevanje prispevka žensk kot nosilk ljuskoglasbenih praks Bosne in Hercegovine.
Pogovor bo potekal v okviru bilateralnega projekta o transformacijah popularne glasbe na območju nekdanje Jugoslavije in povratnih zvezah med Bosno in Hercegovino in Slovenijo, ki ga izvajata Glasbena akademija Univerze v Sarajevu in ljubljanska Filozofska fakulteta (Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo) ter ZRC SAZU (Inštitut za kulturne in spominske študije).
Vabljeni!
Posvet o odmevnosti jugoslovanske glasbe
Vabljeni na znanstveni posvet Odmevnost jugoslovanske glasbe in sodobne popularne glasbe z območja nekdanje Jugoslavije. Posvet bo potekal 28. in 29. novembra 2014 na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete UL.
V Mariboru mora ropotati, predavanje Rajka Muršiča
Predavanje: V Mariboru mora ropotati
četrtek, 14. november 2013, ob 18.00, Umetnostna galerija Maribor
Predava: Rajko Muršič, (nekdanji) glasbenik, publicist in raziskovalec popularne glasbe
»Ustvarjalnost je ključni temelj preživetvenega kompleksa; omogoča očiščenje (katarzo) in osvetljuje temnice človeškega bivanja; je odmik od nejasnih senc, ki jih je omenjal Platon v sloviti primeri iz Države. V mestu, ki se je nekoč ponašalo kot eno glavnih središč jugoslovanske industrije, a je skupaj z nekdanjo državo potonilo v breznu deindustrializacije, predvsem nihče ne sme molčati. To je mesto, v katerem bi moralo ves čas ropotati. In prav v tem vidim bistvo tistega, kar povezuje osemdeseta in dvatisočdeseta: enaka kriza, enaka stabilizacija, enako izgubljanje delovnih mest, enak obup in enaka tišina tistih, ki naj bi ropotali. Na drugi strani pa je izjemna trma osamelcev, ki jih večina ne jemlje resno. Kot sem zapisal že pred več kot dvajsetimi leti, velika količina zgradb še ni mesto. Maribor je tam, kjer daje videz mesta, pravzaprav vas. Govorim o lokalih, mestnih trgih, prireditvenih prostorih, kjer se zbirajo meščani na enak način kot so se stoletja zbirali vaški gospodarji v vaški krčmi po nedeljski maši. Toda tam, kjer nihče ne vidi mesta, v njegovem podzemlju in na njegovem obrobju, na najbolj marginalnih točkah, se goji prava urbana kultura. Ritem Maribora so pred tremi desetletji narekovale tovarne: trikrat na dan so se množice valile na delo ali domov: pred šesto, okoli dveh in okoli desetih zvečer. Ko so tovarne utihnile, jih je – v istem ritmu – zamenjal obup. Tišina. Negibnost. Nemoč.« (R. Muršič)
Umetnostna galerija Maribor
Strossmayerjeva 6, 2000 Maribor
T 02 / 229 58 60
F 02 / 252 77 84
info@ugm.si, www.ugm.si



Zadnji komentarji